Kaj imata skupnega taksi in polomljen jezik?

Z 1.7 milijona prebivalcev je Hamburg drugo največje nemško mesto, hkrati pa sedmo največje mesto v Evropski uniji in največje mesto v Evropi, ki ni prestolnica. Njegovo pristanišče je drugo največje v Evropi in deveto po velikosti na svetu.

Sami smo si za cilj izbrali bolnišnico, ki pokriva predvsem področje poškodb delavcev, kar lahko nekdo z znanjem nemškega jezika tudi prepozna iz njenega naziva: Berufsgenossenschaftliches Unfallkrankenhaus Hamburg. Iz očitnih razlogov je zato kar razumljivo, da smo si skorajda polomili jezik, ko smo želeli taksistu razložiti, kam naj nas odpelje. Cilj smo vendarle dosegli in v bolnišnici nas je pričakal naš znanec Rudi.

Kdo pije in kdo plača

Rudi, sicer zdravnik, se je v zadnjih letih umaknil iz zdravniških v administrativne vode. Zadolžen je za preverjanje pravilnosti obračunavanja in se ukvarja s šifranti diagnoz, obračuni storitev in je udeležen v komunikaciji z zavarovalnicami.

Bolnišnica, ki smo jo obiskali, je namreč v lasti zavarovalnice. Zato ni nič presenetljivega, da uspejo morebitne težave reševati v zelo kratkem času. V primeru, da pride do nejasnosti pri obračunu, je dogovor hitro rešljiv, saj so vsi na isti strani mize. Tudi vpeljava novih postopkov je zato hitrejša, obračunavanje pa posledično poenostavljeno.

Ker gre za bolnišnico, ki se ukvarja z zdravljenjem delavcev po poškodbah, je ključnega pomena, da je rehabilitacija zares ustrezna. Zato ni nič nenavadnega, da se bolnišnica dogovori z zavarovalnico, kako bo pacient zdravljen, zato da bo kot delavec lahko zopet čimhitreje integriran v svoje delovne procese. Gre torej za velik poudarek na komunikaciji z zavarovalnico, tudi v primeru potrebe po spremenjeni obravnavi pacienta in s tem povezanimi višjimi stroški zdravljenja.

Tudi v Nemčiji imajo svoj Vrstomat

Poleg zaledne pisarne, kjer se ukvarjajo z administracijo, smo si seveda ogledali tudi notranjost bolnišnice in se sprehodili skozi več območij: sprejem pacientov, ambulantno delo, urgentni sprejem, …

Posebno pozornost smo namenili sprejemu pacientov, ki ga izvajajo prek Vrstomatu podobne naprave. Ugotovili smo, da je njihov terminal tako kot naš uporabniku prijazen in vsebinsko dodelan. Vseeno pa smo izvedeli, da obstajajo tudi v njihovi bolnišnici področja, kjer bi lahko informacijski sistem še dodatno izboljšali:

• Njihova naprava za prihode izvede zgolj registracijo pacienta, ne ustvari pa obravnave ali pa z njo poveže naročila.
• Čakalne sezname kljub sofisticiranemu informacijskemu sistemu še vedno spremljajo z uporabo Excela. Ugotovili smo, da namreč uporabljajo informacijske sisteme velikih proizvajalcev, ti pa pogosto nimajo posluha za prilagoditve.
• Njihov informacijski sistem ima le delno integracijo z laboratorijem in radiološkim informacijskim sistemom, zaradi česar nimajo na voljo celotne dokumentacije o pacientih.
• Razporejanje operacij izvajajo ročno, saj zanj nimajo informacijske podpore.

Ko si v Rimu, se obnašaj kot Rimljan

Pravzaprav smo bili veseli, da nismo bili v Rimu, temveč na severu Nemčije. Zato smo trenutek izkoristili tudi za spoznavanje lokalnih specialitet in druženje s sodelavci v nekoliko drugačnem okolju kot ponavadi.

Doma smo velikokrat navajeni poslušati zgodbe o tem, kako je v tujini vse lepše. Kljub visokemu nivoju bolnišnice, ki smo jo obiskali, pa smo ugotovili, da je tudi v Berufsgenossenschaftliches Unfallkrankenhaus Hamburg še kar nekaj prostora za izboljšave. Zelo smo veseli, da smo zaznane pomanjkljivosti v naših sistemih že uspeli izvesti in da naši uporabniki niste prikrajšani za ključne funkcionalnosti, ki bi jih po našem mnenju moral vsebovati vsak zdravstveni informacijski sistem.